Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. 

Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji). Poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu.

Vir: Policija

V Sloveniji nimamo izdelanih pravilnikov o tej vrsti signalizacije, zato se poslužujemo obstoječega Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi cest ter seveda evropskih smernic/direktiv na tem področju, vključno z rezultati dela skupine ES 4. Aktivnosti delovne skupine se nanašajo na več področij: študije, raziskave, testiranja, izdelava smernic, delovnih knjig, itd.., skupina pa je v kontaktu z vsemi EU delovnimi telesi, dejavnimi na cestno prometnem področju.

Trenutno je skupina zaključila z izdelavo 'Delovne knjige', v kateri so predstavljeni načini prikazovanja prometnih vsebin SPIS v različnih EU državah.
Delovna skupina bo nadaljevala z izdelovanjem smernic (Guidelines), kjer bodo definirana pravila za usklajeno prikazovanje vsebin SPIS v EU ter izvedla testiranja na terenu v smislu sprejemanja različnih simbolov in znakov s strani voznika.

vir: Dars

Z rekonstrukcijo krožnega križišča Tomačevo bo način odvijanja prometa v križišču bistveno spremenjen. Dodaten četrti krak bo predstavljal navezavo na Športno rekreacijski center (ŠRC) Stožice ter bo v prihodnje povezoval krožni križišči Tomačevo in Žale. Zaradi štirih prometnih pasov na vseh uvozih in dela krožnega vozišča bo promet urejen s semaforji. Vozniki se bodo morali pred vstopom v krožno križišče razvrstiti na ustrezen prometni pas glede na smer vožnje. Zaradi varnosti je kasneje menjavanje pasov prepovedano. 

Predlagamo, da si na spletni strani družbe Dars d.d. ogledate simulacijo vožnje po krožišču.

Vir: Dars

Novozgrajena avtocesta bo predana prometu kot sodobna štiripasovna avtocesta v normalnem prečnem profilu, z odstavnima pasovoma, ter priključkom Trebnje vzhod.

Priključek Trebnje zahod bo predan prometu predvidoma do konca septembra letos, skupaj s priključkom Mirna Peč in mirnopeško navezavo, ki sta umeščena v prostor proti koncu odseka Ponikve–Hrastje.

Poznejša dograditev in predaja prometu omenjenih priključkov je predvsem posledica njunih lokacij; prvi »povozi« obstoječo hitro cesto H1, kjer je potrebno na lokaciji sedanje hitre ceste še nadgraditi nasip, zgraditi krožišče ter priključek na regionalno cesto, ravno tako pa je na zadnjem delu manjkajočega dela trase dolenjske avtoceste, od priključka Mirna Peč proti Hrastju, med drugim potrebno porušiti še dva nadvoza nad obstoječo hitro cesto H1 ter urediti tri nivojska križanja, izvajalec pa gradi še cestno navezavo Mirne Peči na avtocesto. Omenjenih del ni mogoče izvajati pod prometom na sedanji hitri cesti H1, zato jih bodo izvajalci opravili po predaji prometu novozgrajene avtoceste. Da bi bil promet čim manj oviran na vzporednih državnih cestah, bodo izvedena na obstoječi hitri cesti H1 v več fazah, saj bodo posamezni deli te ceste med izvedbo teh del zaprti za promet, obvoz pa bo urejen prek regionalnih cest, kakor tudi novozgrajene avtoceste in avtocestnih priključkov:

• v obdobju od predaje novozgrajene avtoceste prometu in predvidoma do konca septembra 2010 bo zaprt odsek obstoječe hitre ceste H1 med Plusko in obstoječim priključkom Trebnje ter odsek hitre ceste med krožiščem na hitri cesti H1 in Hrastjem. Promet z avtoceste bo v tem obdobju potekal prek priključka Trebnje vzhod in začasnega krožišča na hitri cesti (v Ponikvah). V tem obdobju bo izvajalec del dogradil priključka Trebnje zahod in Mirna Peč;

• med predvidoma koncem septembra in koncem leta 2010 bo nato zaprt odsek hitre ceste med priključkom Trebnje na obstoječi hitri cesti in počivališčem Poljane, za promet pa bost odprta priključka Trebnje zahod in Mirna Peč. V tem obdobju bodo opravljena dela na priključku Trebnje vzhod (dvig krožišča na projektirano niveleto), izveden bo priključek na obstoječo hitro cesto H1 v Ponikvah ter dokončano krožišče na hitri cesti v sklopu Mirnske navezave.

Avtocestna projekta Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje delno financira tudi EU iz Kohezijskega sklada v okviru potrjenega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v okviru nove finančne perspektive za programsko obdobje 2007–2013. Evropska komisija je sredi tega meseca že izdala sklep o sofinanciranju avtocestnega projekta Pluska–Ponikve v višini 53,2 milijona evrov, od tega je bilo na račun DARS d.d. kot upravičenca sredstev danes že nakazano prvo povračilo v višini 28,4 milijona evrov. Vloga za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt Ponikve–Hrastje pa je v postopku potrjevanja; zanj je iz kohezijskega sklada predvideno črpanje približno 34 milijonov evrov.

Potem ko je vlada, po več kot desetletnem umeščanju trase avtoceste mimo Trebnjega in Mirne Peči v prostor, sredi leta 2006 sprejela uredbi o državnem lokacijskem načrtu za odseka avtoceste Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje, so bile sredi leta 2007, po predhodno opravljenih delih v zvezi s projektiranjem, odkupi zemljišč, izvedbo postopkov javnega naročanja oddaje del ipd., sklenjene prve izvajalske pogodbe in na javnih razpisih izbrani graditelji so začeli proti koncu leta 2007 graditi viadukt Dole in predor Leščevje, v začetku leta 2008 pa so stekla tudi glavna gradbena dela na trasi in drugih objektih avtocestnega odseka Pluska–Ponikve, v drugi polovici leta 2008 pa tudi glavna gradbena dela na odseku Ponikve–Hrastje.

Izvajalci so v sklopu graditve obeh odsekov izkopali približno 3,7 milijona prostorninskih metrov materiala, ki so ga, skupaj z dodatnimi približno 300.000 prostorninskimi metri, v celoti porabili za graditev nasipov.

Z novo avtocesto med Plusko in Hrastjem, ki sodi v osnovni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, je v celoti dokončan dolenjski avtocestni krak med Ljubljano in Obrežjem v skupni dolžini približno 105 kilometrov.več

Vir: Dars