PROMETNO-INFORMACIJSKI CENTER ZA DRŽAVNE CESTE
MOJ PIC RSS TWITTER MOBILNI PORTAL ENGLISH

Strokovni posvet o prometni informaciji

Arhivi

30. maj 2019 10:45

Prometno informiran voznik bo na cilj prispel hitreje in varneje

  • Prometno-informacijski center (PIC) iz leta v leto beleži visok porast uporabe prometnih informacij. Zagotovo temu botruje povprečno letno 5 odstotno povečevanje prometa, po  drugi strani pa je razlog ozaveščenost voznikov, da bodo na cilj prispeli hitreje in varneje, če bodo seznanjeni z morebitnimi ovirami in zamudami na poti.

    Cilj PIC-a je neprestano izboljševanje storitve (kvaliteta), namenjene končnemu uporabniku, torej vozniku ter prilagajanje kanalov podajanja informacij tako, da dosežemo čim širši krog uporabnikov (kvantiteta).

  • Poleg uporabnika in PIC, tudi mediji opravljajo pomembno vlogo pri informiranju. Zavedajoč se njihove vloge smo organizirali strokovni posvet, ker smo želeli prisluhniti njihovim potrebam in željam, saj le skupaj lahko izboljšamo kvaliteto in kvantiteto prometnih informacij.

Zavedamo se namreč, da je treba v času ogromnih količin informacij delovati sinergično, povezano in z jasnimi cilji. Odziv medijev nam je v veliko pomoč pri prizadevanju, da bi prav s pomočjo prometnih informacij ohranili naš cestni sistem, kljub večanju prometa, še vedno varen in uporabniku prijazen.

Na posvetu je mag. Ulrich Zorin, vodja Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo, orisal krog nastajanja, podajanja in prejemanja prometnih informacij: vlogo in pomen prometnih informacij ter predstavil kanale prometnih informacij.

Barbara Janežič, sodelavka v Prometno-informacijskem centru, je definirala nekatere prometne izraze: kaj pomeni zastoj, območje zastojev, prioritete prometnih informacij (katere informacije poudarimo, kako jih poudarimo, katere so strateškega pomena za varnost, pretočnost, gospodarstvo, itd.). Predstavila je tudi poletno prometno napoved.

Novosti je predstavil Brane Nastran, vodja Prometno-informacijskega centra: kaj ponuja nadgrajena mobilna aplikacija DarsPromet+ in novosti na področju tehnologij prometnih informacij.

Sledil je pogovor z novinarji, njihova povratna informacija, izkušnje in predlogi izboljšav.

Povzetek strokovnih ugotovitev 

Glavni zaključki posveta so bili:

  • Prometno informiran voznik je varen voznik.
  • Zelo pomembno je poznavanje prioritet prometnih informacij in njihova pravilna interpretacija voznikom.
  • Vsak prometno informiran voznik je namreč korak bližje k večji propustnosti avtocestnega sistema, saj bo glede na dogajanje na cesti znal izbrati pravi termin in pot vožnje.
  • Vsi skupaj smo povezani v krog varnega cestnega omrežja. Vsak izmed nas lahko bistveno pripomore k večanju prometne varnosti. Pri trendu rasti prometa, ki smo mu priča, je proaktivna vloga višanja varnosti še toliko bolj družbeno odgovorna.
  • Še posebej pomembno vlogo imajo novinarji, uredniki in vsi tisti, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti.
  • Voznike moramo navaditi, da preden se odpravijo na pot, preverijo prometno informacijo.
  • Naraščajoče statistike iskanja in ogledov prometnih informacij kažejo na trend vedno bolj iskane informacije. 

Središče razprave strokovnega posveta je bilo vprašanje, na kakšen način posredovati prometno informacijo voznikom, da bo čim bolj razumljiva in učinkovita. Pri tem je PIC kot eno najbolj perečih težav poudaril zastoje in zamude. Dotaknili so se tudi prihajajoče poletne turistične sezone in pričakovanih zastojev v tem času.

1. K čim bolj usklajenemu posredovanju prometnih informacij:

 a) Z uvajanjem novih tehnologij radio vse bolj prehaja z vloge golega podajalca informacije o dogodku na razlagalca posledic tega dogodka (npr. priporočilo za obvoz, ocena vpliva dogodka na promet …).

b) Najbolj kritično je poročanje o zastojih oz. zamudah, saj to voznika najprej prizadene ne glede na vzrok zastoja oz. zamude.

c) Za spremljanje tako spremenljive kategorije, kot so zastoji, se uvajajo številni sodobni sistemi, na podlagi katerih se ločijo zastoji, ki nastanejo zaradi dogodka na cesti (nesreča, delo …) in zastoji, ki nastanejo zaradi povečanega prometa, ki preseže kapaciteto določene ceste. Vsak primer zahteva različen pristop k poročanju.

d) Povečan promet običajno povzroči t. i. območja zastojev, ki lahko nastanejo na velikih razdaljah, potovalni čas pa se relativno malo podaljša.

e) Dogodki povzročijo običajno strnjen zastoj oz. kolono, kjer se že ob kratki dolžini potovalni čas lahko močno poveča.

 f) Posebna problematika so zastoji na mejnih prehodih s Hrvaško. PIC želi s pomočjo medijev čim bolj izobraziti voznike, kaj dejansko pomeni čakalna doba, ki jo dobimo od razpoložljivih virov. Predvsem je treba znižati pričakovanja glede absolutne veljavnosti te informacije.

 g) Podatki o čakalnih dobah na mejnih prehodih s Hrvaško so orientacijski, ocena velja za čas zajema podatka in se lahko zelo hitro spremeni. Vzroki za spremembe pa niso vselej prometni.

 e) Voznikom priporočamo, da na poti proti mejnemu prehodu stanje na njem večkrat preverjajo in dinamiko spreminjanja stanja primerjajo z alternativnimi mejnimi prehodi. Tako jim bodo te informacije dejansko v pomoč pri bolj kakovostni odločitvi o izbiri najkrajše poti.

 f) Informacije o stanju na večjih mejnih prehodih so manj podvržene hitrim spremembam, ker imajo običajno več stez za prehod meje kot manjši mejni prehodi za obmejni promet, kjer se stanje lahko zelo hitro spremeni/poslabša že zaradi relativno majhnega postopkovnega zapleta ali zgolj malo večjega dotoka vozil.

2. Novinarjem so bila podana tudi predvidevanja prometnih tokov za poletje 2019, prva povečanja prometa so predvidena že za 29. 5. do 2. 6. 2019.

Prometna napoved za poletje 2019

Prvi val turistov za podaljšan vikend pričakujemo že konec tega tedna, zaradi praznika, ki je v tujini v četrtek. Še bolj obsežne premike turistov iz smeri Avstrije proti meji s Hrvaško pa pričakujemo od 7. junija 2019 dalje zaradi Binkoštnih počitnic v Švici, Nemčiji in Avstriji, ki jih številni preživijo na Hrvaškem in drugje na Balkanu.

Od 20. junija dalje bo promet povečan tako iz smeri Balkana proti Avstriji, Nemčiji in Švici, kot tudi proti Hrvaški. V sosednjih državah bo namreč 20. junij ponovno praznik, začnejo pa se tudi slovenske in Italijanske šolske počitnice. Zaradi slednjih bo promet povečan na relaciji Italija – Madžarska ter Italija – Hrvaška.  Ker bo promet povečan, bodo zastoji nastajali predvsem v primeru izrednih dogodkov ali prometnih nesreč in na območjih, kjer bodo še delovne zapore. Hujših zastojev zgolj zaradi povečanja števila vozila na cestah pa še ne pričakujemo.

Primer:

25. in 26. maja je primorsko avtocesto prevozilo 2000 – 2500 vozil na uro, skupna dolžina zastojev je bilo na primorski avtocesti pri treh delovnih zaporah 7 kilometrov, v soboto proti obali v nedeljo proti Ljubljani.  

V poletnih mesecih število vozila ob največjih konicah naraste na 3800 – 4000 vozil na uro. To pa pomeni, nastajanje zastojev brez posebnega razloga in zastoji, dolgi več kilometrov že ob vsaki manjši prometni nesreči. 

Po 1. juniju, ko bo v veljavo stopila prepoved uporabe mejnih prehodov Starod, Jelšane, Bistrica ob Sotli, Dobovec, Središče ob Dravi in Zavrč za tranzitni tovorni promet, bo na cestah, predvsem na relaciji Koper – Ljubljana – Maribor – Gruškovje ter Koper – Ljubljana – Novo mesto, promet še dodatno povečan.

Po začetku poletnih počitnic v Sloveniji je največ prometa konec tedna proti Primorski in v nedeljo ali ponedeljek proti notranjosti države. Prav tako bo promet povečan kot običajno proti Bledu in Bohinju in na mejnih prehodih s Hrvaško. Največje zgostitve pričakujemo med četrtkom in ponedeljkom.

V juliju pričakujemo največ prometa konec meseca, ko se začno počitnice v Nemčiji in potem avgusta, ko sledijo še kolektivne počitnice v Italiji. To pa pomeni vsak konec tedna velike zgostitve prometa tako iz smeri severa in zahoda proti Hrvaški in Madžarski kot tudi iz vzhoda in juga proti Avstriji in Italiji. Zadnja leta je tako povečan promet skoraj do sredine septembra.   

Želimo varno in srečno na poti.

DARS d. d., Prometno informacijski center za državne ceste

© 2006-2019 Prometno-informacijski center za državne ceste, DARS d.d.