Veliko slovenskih cest je obdanih z naravo, predvsem gozdovi, ki so naravno okolje divjadi, na njihove naravne poti pa opozarjajo obcestni prometni znaki, ki niso postavljeni naključno (lokalne, glavne, gorske ceste, naselja, prelazi, AC in HC ter ostale lokacije).
Divjadi se občasno lahko pojavijo na omenjenih lokacijah, prav tako na ograjenih območjih - v teh primerih postanejo bolj zbegane. Dobro je vedeti, da "živali imajo svoja prometna pravila."
Kot divjad se štejejo (prostoživeče sesalce in ptice): srna, navadni jelen in damjak, muflon, gams, kozorog, divji prašič, lisica, jazbec, kuna zlatica in kuna belica, rakunasti pes, pižmovka, nutrija, alpski svizec, poljski zajec, navadni polh, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, sraka, šoja.
Z namenom povečanja cestno-prometne varnosti, so v preteklosti nekaj problematičnih odsekov cest opremili z zvočnimi odvračali, po podatkih Direkcije za infrastrukturo. Prav tako so z zvočnimi odvračalnimi napravami opremljeni tudi priključki na gorenjski avtocesti in priključek Razdrto na primorski avtocesti.
Na glavnih in tudi nekaterih ostalih cesta so postavljeni stebrički z modrimi odsevniki. Ko žarometi obsvetijo te odsevnike, ti odbijajo svetlobo pravokotno na smer vožnje in ustvarijo nevidno svetlobno pregrado, ki je za žival moteča. Žival takrat ne prečka ceste Tako pravi teorija. Vsaj upamo, da ne - kaj se odvija v njeni glavi pa nihče ne ve - zato je previdnost voznikov "nujna". Divjadi se občasno lahko pojavijo znotraj ograjenih območij, takrat postanejo še bolj nemirne.
Po statističnih podatkih iz preteklosti so v ospredju še vedno trki vozil v ospredju s srnami, lisicami, volkovi, sledi ris in medved (LZS). Priporočamo voznikom, da so pri registraciji vozil, pozorni tudi na vsebino zavarovanja npr. kasko zavarovanj pokriva tudi trke z divjadjo.
Vozniki moramo biti posebno pozorni zjutraj in zvečer (gibljejo se predvsem na območjih hranjenja, dnevnega mirovanja oziroma območje paše). Po statistiki sodeč je največ trkov vozil v Sloveniji aprila in maja, ko začne živali oblikovati svoj teritorij. Jelenjad in divji prašiči se pogosteje pojavljajo v jeseni in na začetku zime (biološki ritem). Zaradi spreminjajoče narave in biološkega ritma, se lahko tudi navade živali spremenijo.
Priporočila ob srečanju: opazimo divjad, začnete varno zavirati, izklopimo dolge prednje luči in potrobimo. Preventiva - možnosti nakupa t.i. piščali, ki pri določeni hitrosti oddajajo zvočno frekvenco (neslišen za človeka), ki opozarja divjad na prihajajoče vozilo.
Trk vozilo - žival (če je možno): najprej zavarujemo kraj prometne nesreče, vklopimo varnostne utripalke, postavimo varnostni trikotnik in oblečemo odsevni telovnik, da opozorimo na nesrečo oziroma možnost naleta drugega vozila.
Ranjene ali mrtve živali se ne dotikamo. Pokličemo center za obveščanje (112 ali 113), kjer dobimo dodatna navodila ravnanja. Centri nadaljnjo obvestijo pristojno lovišče oz. lovsko organizacijo/higiensko službo/pristojno službo za odvoz živali, ki naprej urejajo vse potrebno. Prisotnost policije ni nujno potrebna, je pa priporočljiva zaradi lažjega uveljavljanja morebitne odškodnine. Priporočeno je mesto nesreče tudi fotografirati. Možnost klica je tudi na 1970 PIC, da takoj obvestijo pristojne službe ter javnost.
Priporočamo, da ste še bolj pozorni ob ranjeni živali.
"Izjemno pazljivost priporočamo voznikom enoslednih vozil: e-skiroji, mopedi, motorji..."
Voznikom priporočamo, da upoštevajo prometno signalizacijo ter so seznanjeni navedenimi priporočili.
Vir: PIC, ZGS, DRI